»Libretist se mora zavedati, da ni edini ustvarjalec tega dela. In ko se enkrat tega zave ter spusti kontrolo, lahko skladatelj zasije.«

Na oder ljubljanske Opere se to jesen vrača Gorenjski slavček, eno prvih slovenskih opernih del. Uprizarjajo ga ob 130. obletnici prve uprizoritve Försterjeve operne različice v nekdanjem Deželnem gledališču, predhodniku današnje Opere. Osvežena različica s pomlajeno zasedbo se vrača v režiji Vita Tauferja, ki je premiero doživela leta 2013. V ljubljanski Operi v septembru ponovno zaživijo takti Antona Försterja ob častitljivi 130. obletnici prve uprizoritve predelane operne različice v nekdanjem Deželnem gledališču. Kot dirigent vstopate v obstoječo, izjemno uspešno režijo Vita Tauferja iz leta 2013. Rekli ste, da se je med slovenskimi operami Gorenjski slavček izjemno globoko zasidral v repertoar in zavest občinstva ter da je med vsemi glasbeno-gledališkimi deli gotovo najbolj dolgoživ. Čemu pripisujete to odliko oziroma te odlike? Rekel bi, da gre za operno delo, ki je preprosto prepričljivo — ne glede na to, ali na Slavčka gledamo kot na narodno, buditeljsko ali nacionalno opero. Če pogledamo izvrstno režijo v tej postavitvi, bi v splošnem rekel, da ta opera na naših (pa tudi kakšnih drugih) odrih živi že toliko časa zato, ker je v svojem jedru glasba, ki jo je napisal Förster, z nekaj pomanjkljivostmi izjemno dobra. Katere pa so te pomanjkljivosti? Največja pomanjkljivost, ki jo vidim s svojega vidika, je nekoliko neposrečena orkestracija na nekaterih mestih. Tukaj sem hvaležen svojim predhodnikom, zlasti tistim, ki so ustvarjali premiero te produkcije, da so poskrbeli za odstranitev nekaterih pomanjkljivosti iz notnega materiala. Je pa to vedno nova zgodba, ki znova nastaja. Ko se zamenja zasedba, je treba kakšne stvari spet na novo prilagoditi. Kar pa po drugi strani velja za vsako drugo glasbeno ali veliko operno delo. Pri Gorenjskem slavčku se je nekoliko več posegalo v samo skladateljevo orkestracijo. Delo velja za prvo slovensko nacionalno opero, sami pa pravite, da bi bili pri tem nazivu nekoliko previdni. Lahko morda malce razširite svojo misel? Ja, tukaj se nekoliko nanašam na muzikološko razmišljanje o tem delu. Če pri študiju pogledamo, kakšna je tematika opere in kako je nastala, ne moremo govoriti o tem, da gre za nacionalno opero kot žanr, ki bi ga prepoznali kje drugje. To niti ni bil Försterjev prvotni namen. Z libretistko se je najprej spogledoval z idejo, da bi na natečaj, na katerem je potem nastal Gorenjski slavček, prijavil Krst pri Savici. Prek Luize Pesjakove? Tako, menda sta imela najprej v načrtu Krst pri Savici. Ne glede na to, zakaj je bila sprejeta drugačna odločitev, pa je bila ta izvrstna. Gorenjski slavček se je namreč ohranil zaradi drugih odlik, morda tistih, ki so bolj usmerjene v komične elemente — sicer se morda ne bi. Kar pa spet morda nekaj pove o slovenskem človeku, ki je vesel človek. Förster je v delo vpletel raznorazne narodne note, zaradi katerih se opera pogosto označuje z oznako, da gre za nacionalno opero. Vendar tukaj govorimo le o nekih žanrskih okvirih, v katerih mogoče lahko najdemo to opero. Glavno pa je tisto, kar sem že rekel: gre za preprosto prepričljivo opero. Brez sodelovanja Dramatičnega društva in Deželnega gledališča v drugi polovici 19. stoletja si ne bi mogli zamisliti dela Antona Försterja, Čeha po rodu, ki je prvi v Sloveniji ustvarjal temeljna dela. Posebno mesto v zgodovini tega dela ima libreto, ki ga je prvotno napisala slovenska pesnica Luiza Pesjakova, kasneje pa ga je za operno različico predelal Emanuel Cingel. Tudi sami ste uveljavljen libretist; kot avtor ali soavtor med drugim podpisujete besedili za opero Poročni prstan in prihajajočo noviteto Klik za ljubezen. Kaj je po vašem mnenju ključno za dober operni libreto in kako gledate na dramaturški lok, ki ga je Luiza Pesjak postavila skozi zgodbo o Minki, reševanju hiše pred upniki ter zabavljaču Chansonnetu? Tukaj bi najprej rekel, da je bil v operni zgodovini — zlasti pred 19. stoletjem — dober libreto prava redkost. Glasba je bila tista, ki je vodila in narekovala uspeh opernega dela. Nekaj takšnega velja tudi za Gorenjskega slavčka. Libreto te produkcije sledi prilagojenemu zaporedju prizorov, ki je izjemno prepričljivo. Tukaj gre zahvala režiserju in prvotni umetniški ekipi, saj je delo v tej obliki zelo dobro zasnovano in nima odvečnih delov, ki jih morda najdemo v izvirni partituri. Izvirnika sicer ne poznam podrobno, vidim pa, da oblika, v kateri je opera zdaj, zares dobro deluje. Tako da težko ocenjujem sam libreto, v tej obliki pa je celotna produkcija zelo prepričljiva in nima vrzeli. Kaj pa pravzaprav opredeljuje dober operni libreto? Dober operni libreto daje prostor glasbi. To je moja osebna izkušnja. Večkrat se mi je že zgodilo, da sem razmišljal: »Te vrstice morda ne nosijo toliko pomena, kot bi si želel,« ampak včasih je treba izpustiti koncepte in psihološki razvoj ter pustiti glasbi, da doda svojo noto. Izjemno pomemben za operni libreto pa je dramaturški lok, torej struktura v ozadju. Vse ostalo ni tako zelo važno. Z istimi besedami lahko povemo marsikaj, ko pa je enkrat dobro postavljena zasnova libreta, so lahko tudi vse ostale stvari, ki se na to prilepijo, zelo prepričljive. In seveda — to še enkrat poudarjam — libretist se mora zavedati, da ni edini ustvarjalec tega dela. Ko se tega zave in spusti nadzor, šele takrat lahko skladatelj zasije. Na koncu je glasba tisto, kar ljudje poslušajo. Libréto vseeno vedno prejme prednost pred glasbo oziroma skladateljem, saj nastane prvi. Menite, da vam vaše glasbeno ozadje pomaga pri tovrstnem delu? Načeloma bi bilo morda bolj logično, da bi ustvarjali kot skladatelj, glede na to, da ste glasbenik, pa ste se odločili za drugo pot. Težko si predstavljam, kako bi libreto lahko nastal brez izkušenj s področja operne umetnosti — tudi ustvarjalnih in podoživljajskih. Že umestitev posameznih vokalov in glasovna gostota mi pri mojem delu narekujejo, kako naj pišem. Poleg tega vedno iščem vzore pri rešitvah, ki so jih v svoja dela vpletli dobri libretisti znanih opernih del, in iz tega izhajam. Izkušnja glasbenika je neločljivo povezana z nastajanjem libreta. Tudi dobri libretisti v zgodovini, kot je bil Da Ponte, so bili pogosto sami glasbeniki. Vse to je prepleteno. Najboljše stvari nastajajo pod peresi več ustvarjalcev, zato je opera celostno umetniško delo (Gesamtkunstwerk). Še eno vprašanje imam. Gorenjski slavček je bil sprva spisan kot opereta. Komisija na čelu z Bedřichom Smetano pa mu je dodelila prvo nagrado in pohvalila svežino melodike. Kaj je po vaših opažanjih tisto, kar poslušalce pri tej zgodbi še danes najmočneje prevzame in pritegne? Ugotovitev takratne komisije je bila zelo točna. Če je v tem delu kaj zares prepričljivega, je to zelo domiselna melodika. Poleg tega lahko v njem opazimo vplive opernih del, ki so nastajala v tistem času. Förster je bil v smislu glasbene invencije in razvijanja oblike izjemno izviren. Na eni strani melodika, na drugi pa razvijanje idej — oboje je zelo prepričljivo. Če to združimo z dejstvom, da iz tistega časa nimamo veliko slovenskih opernih del, je to še en razlog več, da je delo postalo tako priljubljeno. Gospod Barbo, pripadate mlajši generaciji, vendar se najbrž zavedate, da se čas hitro spreminja in z njim poslušalske navade. Nekatere klasike pa kljub temu ohranjajo svojo vitalnost. Kako vidite vpliv žive klasične opere na aktualne poslušalce in kaj opažate na vajah ter koncertih? Je Gorenjski slavček res ta klasika, ki nikoli ne gre iz mode? Prepričanje, da je opera v zatonu, je ugotovitev, ki jo ljudje ponavljajo že zelo dolgo — podobno kot trditev, da so mladi slabši že od Sokrata naprej. Nič novega pod soncem. Seveda drži, da opera morda bolj nagovarja starejše občinstvo, vendar to ne pomeni, da nima velikega potenciala. Na družbenih omrežjih spremljam veliko tiktokerjev in vplivnežev, ki delujejo v tem prostoru in ga promovirajo. Junija sem bil na festivalu na Finskem, kjer imajo neverjetno kulturo: povabili so sto vplivnežev iz vse države in odziv je bil izjemen, med občinstvom pa predvsem mladi. Opera je vedno imela močan naboj in verjamem, da ga bo ohranila. Gorenjski slavček je kot predstava, namenjena tudi mlajšim, zelo primerna, ker ni predolga in tematike niso pretežke. Ker imamo tukaj novo generacijo mladih ustvarjalcev, bi jo mlajše občinstvo lahko sprejelo odprtih rok. Sam sem bil kar nekoliko presenečen. Gre za delo in produkcijo, ki se je pri nas že veliko izvajala, ko pa smo začeli z vajami, je bilo čutiti veliko navdušenje nad snetjem prahu s te predstave, zato so bile tudi vaje izjemno prijetne. Zanimiv pa je tudi paradoks Försterjevega delovanja. Zunaj gledališča je bil eden glavnih nosilcev cecilijanskega gibanja, ki je nasprotovalo opernim vplivom v cerkveni glasbi. V Gorenjskem slavčku pa je latinsko Ave Mario zlil z neposrednim ljudskim besedilom. V čem se skriva magija te nenavadne glasbene poteze, ki znova in znova očara občinstvo? Zanimivo je, da se je Förster kljub strogosti svojih sakralnih del in pripadnosti cecilijanskemu gibanju odločil za tako drzno potezo. V operetnem kontekstu ni uporabil celotnega sakralnega besedila Ave Maria, ampak le začetek v latinščini, ki se nato prelije v slovensko ljudsko besedilo. To je zanimiv Försterjev uvid v psihologijo naroda, ki jo ima morda le tujec, ki se k nam priseli. Zelo neločljivo sta povezani veseljačenje ter pobožna, iskrena ljudska molitev. Eden najprepričljivejših trenutkov produkcije je sledenje Ave Marie in takoj za njo napitnice. Če bi bil nekoliko ciničen, bi rekel: na eni strani dvorišča je cerkev, na drugi pa gostilna — tako pač je v življenju. Morda gre za trk dveh svetov. Absolutno. V tokratni oddaji se z dirigentom Jakobom Barbom pogovarjava o izzivih študija in obujanju odrskih del. Režijo produkcije podpisuje Vito Taufer, znan po svojih domišljenih konceptih, odrski magiji in funkcionalnem pristopu. Katera pa so vaša glavna strokovna in umetniška vodila? Pri svojem delu dirigenta se vedno trudim biti pragmatičen. Še posebej v situaciji, ko vstopamo v obstoječo produkcijo in ni na voljo toliko vaj kot običajno, ni prostora za presežek mojih lastnih idej — pa tudi razloga za to ni, saj gre za izvirno zgodbo. Tukaj sem predvsem v vlogi obrtnika: nekoga, ki poskrbi, da so stvari na pravem mestu ob pravem času. Kljub temu da gre za očiščenje prahu, ki se je z leti nabral na tem pohištvu, pa ostaja veliko prostora za moje ideje, ki jih navdihuje domiselna produkcija. Na vajah se pogosto zgodi, da kakšen režijski element opazim šele takrat in ga nato glasbeno podprem. Sem v vlogi poustvarjalca in vedno izhajam iz dela nekoga drugega. To me vodi do naslednjega vprašanja. Glede na to, da delujete v dvojni ustvarjalni vlogi — kot dirigent za pultom (poustvarjalec) ter kot besedilopisec in libretist (ustvarjalec) —, kako razvijate odnos med tema dvema poloma? Gre za zanimivo razliko. Moje delo libretista je močno pogojeno z operami, s katerimi sem v stiku kot dirigent. Opažam, da pri pisanju libreta veliko idej črpam iz opernega dela, ki ga v tistem času študiram. Dirigentsko delo je močno gonilo za libretistično ustvarjanje in včasih tudi obratno. Zaradi dirigiranja začutim željo po drugačni ustvarjalnosti — pisanju. Maestro Jakob Barbo, najin pogovor se počasi preveša h koncu. Za zaključek vas prosim še za povabilo poslušalcem v Dvorano Ljubljanske Opere na septembrske predstave Gorenjskega slavčka 5. ali 12. septembra ob 18. uri. Zakaj te kultne predstave v letošnji sezoni ne gre zamuditi? V letošnji postavitvi v znane vloge stopajo novi pevci ob boku tistih, ki so to opero že večkrat izvajali. Ti novi pevci prinašajo novo energijo, ki prihaja z vseh strani — tudi iz pomlajenega zbora in orkestra. Ta produkcija s pomlajeno zasedbo je nekaj, česar ne smete zamuditi. Še eno vprašanje za konec, ki posega na vaše ustvarjalno področje. V prihajajočem obdobju — pa naj bo to dirigentski pult ali premiera vašega novega libreta Klik za ljubezen — katerega od teh projektov se še posebej veselite in zakaj? En dan po zadnji predstavi Gorenjskega slavčka sledi premiera opere Klik za ljubezen, ki se je zelo veselim. Običajno bi bil kot libretist vpleten v potek vaj, zaradi Slavčka pa se bo zgodilo, da bo moja prva izkušnja s produkcijo šele na premieri, kar bo povsem posebna izkušnja. Poslušalce bi prav tako rad povabil, saj je Klik za ljubezen nastal na zelo zanimiv način in bo zabaven za vse obiskovalce. Gre za opereto, ki jo je zložil Iztok Kocen v produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča po predlogi Vinka Möderndorferja, ki predstavo tudi režira. Jakob Barbo, najlepša hvala za obisk v studiu in želim vam veliko lepih ustvarjalnih večerov za opernim pultom. Hvala lepa za povabilo in pogovor.

Tokratni gost cikla Svetovi odrov je bil Jakob Barbo, vsestranski mlajši ustvarjalec in dirigent, ki deluje tudi kot libretist. Z maestrom Barbom sva se pogovarjala pred njegovim dirigentskim vstopom v novo sezono.