Rojena z žebljem v glasu: María iz Buenos Airesa v Križankah

13. 08. 2026 ob 11:21

Koncertna izvedba kultne operite v ponedeljek, 17. 8., ob 20.30 v Križankah

Ponedeljkov večer, 17. avgusta,  bo z izjemno glasbeno poslastico in odskočno desko za nove začetke zarezal v nov teden – v Križankah bo ob 20.30 uri na sporedu še eden vrhuncev letošnjega Festivala Ljubljana - izjemna koncertna izvedba revolucionarne tango operite María iz Buenos Airesa.  Avtor glasbe Astor Piazzolla velja za osrednjo osebnost tanga, ki ga je preoblikoval v drzno, modernistično obliko, znano kot tango nuevo. Ta združuje izrazno intenzivnost plesa z elementi jazza, kontrapunkta in sodobnih harmonskih postopkov ter je postala globalni fenomen. Delo, ki je nastalo v sodelovanju s pesnikom Horaciem Ferrerjem, je bilo prvič uprizorjeno leta 1968 kot plod njunega prelomnega zavezništva. Piazzolla je Ferrerja k sodelovanju povabil po tem, ko je prisluhnil recitaciji pesmi ob spremljavi kitare v predmestnem slogu canyengue – najstarejšem in prvinskem plesu tanga, ki so ga izvajali pripadniki najnižjih slojev. Rezultat njunega sodelovanja je nenavadna, skoraj ritualna glasbena drama, ki presega žanrske meje. Delo v šestnajstih slikah je polno dihotomij; beremo ga lahko kot slovo od starega tanga in dobrodošlico novemu tangu na obzorju. Jezikovno je prepleteno z lunfardom (slengom nižjih slojev Buenos Airesa), bibličnimi motivi in okultnim, glasbeno pa nosi vplive jazza ter skladateljev, kot so Ravel, Schönberg in Stravinski.V središču te nadrealistične in psihoanalitično prežete mojstrovine stoji lik Maríe – utelešenje Buenos Airesa, njegove senzualnosti, nasilja, mistike in družbenih protislovij. V libretu beremo njene besede: “María se je rodila na dan, ko Bog je bil pijan, tako so v glasu jo skeleli trije črni žeblji. Rojena je bila z žaljivko v glasu.” María je križišče in nosilka teže zgodovine ter preporoda. Je najpogostejše ime zahodne kulture, hkrati svetnica in nekdanja grešnica, tarča in uteha. Zgodovina tango operite je podobna bildungsromanu: pot deklice Maríe, ki ji je usojeno umreti in nadaljevati pot kot senca, ki slednjič porodi karnalno novo življenje, predstavlja združevanje nezdružljivega in motrenje misterija. Operita predrzno prevrača ustaljene vzorce dojemanja glasbe in poezije ter predstavlja pravo revolucijo nekega življenja.Ponedeljkova koncertna izvedba bo delo predstavila pod glasbenim vodstvom argentinskega bandoneonista Marcela Nisinmana, ob njem pa nastopajo nizozemsko-britanski violinist Daniel Rowland in slovenska violinistka Jerica Kozole, slovenska violistka Maja Rome, srbsko-francoska violončelistka Maja Bogdanović, črnogorsko-slovenski kontrabasist Zoran Marković, v Parizu izšolana ukrajinska pianistka Natacha Kudrytska, italijanski kitarist Alberto Mesirca, slovenska flavtistka Irena Kavčič ter slovenska tolkalca Špela Cvikl Flis in Jan Čibej. V vokalno-dramatičnem delu bo vlogo Maríe oblikovala čilsko-švedska mezzosopranistka Luciana Mancini, tenorsko vlogo bo odpel argentinski tango pevec Rubén Peloni, recitatorja pa bo interpretiral portoriški recitator Daniel Bonilla-Torres. Ključne besede: Astor Piazzolla, María de Buenos Aires, tango nuevo, Festival Ljubljana, Križanke, Horacio Ferrer, Marcelo Nisinman, Luciana Mancini, Rubén Peloni, koncertna izvedba, tango operita.