Koncerti Družinskega abonmaja niso le glasbeni dogodek, ampak dogodek, pri katerem klasična glasba poveže širši kontekst našega življenja.

27. 07. 2026 ob 11:12

Marsikomu med nami v ušesih odzvanjajo zvoki pesmic in skladb, ki smo jih poslušali kot otroci. Prav ti zvoki so se pretvorili v trdna sidrišča naših osebnosti. Glasba, dobra glasba pa še toliko bolj, je eden najpomembnejših gradnikov nas samih in omogoča potovanje v času. Le spomnimo se, kako nas nekaj tonov v trenutku popelje daleč nazaj – v spoznavanje novih svetov znotraj in zunaj nas – ter nudi priložnost za polet domišljije. Če smo dobre glasbe deležni že v najnežnejših letih, je to seveda poseben privilegij. Da lahko tudi najmlajši dostopajo do vrhunske, kurirane glasbene izkušnje, ki bo tlakovala njihovo prihodnost, skrbi moj današnji gost, tolkalec Franci Krevh, ki je tudi umetniški vodja Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije.

Kot sva že omenila, ste umetniški vodja in tudi legendarni voditelj Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije. Pojdiva za korak nazaj. Mi prosim zaupate, kako se je pravzaprav vse začelo? Da spoznamo začetke, moramo iti morda kar dva ali tri korake nazaj. Zametki segajo že več kot dvajset let nazaj, ko smo skupaj s Slovenskim tolkalnim projektom začeli organizirati moderirane koncerte ob kulturnem prazniku. Tudi po trije koncerti na dan so mi že takrat dali vedeti, da je to vsebina in format, ki je v našem prostoru še kako potreben. Dodatno motivacijo sem dobil preko kolegice violončelistke v Orkestru Slovenske filharmonije Petre Greblo, ki je v sodelovanju z matično hišo že takrat začela z nekakšnimi koncerti za otroke. Res pa je, da so bili ti koncerti takrat usmerjeni v mlajšo publiko. Takrat sem pripravil strateški dokument o pedagoških vsebinah in ga predstavil vodstvu Slovenske filharmonije. Koncerti so se začeli, seveda takrat še pod drugim umetniškim vodstvom, sam pa sem na povabilo direktorja Mateja Šarca prevzel vodenje v koronski sezoni. Moram priznati, da je bilo to obdobje res hitrega organiziranja in prilagajanja koncertov. Začeli smo jih snemati in predvajati preko spleta. Takrat smo imeli koncertne dvorane na žalost brez poslušalcev – ampak z maskami, kar tudi nekaj šteje. S temi posnetimi koncerti, ki so bili na voljo na naši spletni strani, smo olajšali izgubo koncertnih obiskov za učence. Te vsebine so imeli na voljo za pouk glasbe v šolah, kar jim je bilo zelo všeč. Mnogim učiteljem je to olajšalo delo in, kot so mi zagotovili, je bila to takrat nekakšna rešilna bilka. Prej ste omenili, da so bili začetki namenjeni predvsem najmlajši publiki. Danes pa so koncerti Družinskega abonmaja zelo priljubljeni tudi med malce starejšimi otroki in najstniki. Kdo so pravzaprav vaši obiskovalci in obiskovalke? K tem koncertom smo pristopili strateško in s premislekom. Z njimi želimo zajeti publiko od petega do enajstega leta ter njihove spremljevalce. Zavedamo se zahtev in specifičnega fokusa še mlajše publike, za katero nimamo ustrezno prilagojenih programov, od petega do enajstega leta pa so koncerti kot nalašč. Seveda se najde tudi kakšen starejši ali mlajši otrok. Zanimivo pa se mi zdi, da sta zanimanje in navdušenje enako močno prisotna tako med mladimi poslušalci kot med njihovimi spremljevalci. Ker imamo možnost prenosa abonmajskih vstopnic, opažamo, da z otrokom včasih pridejo starši, drugič stari starši, naslednjič pa cela družina ali celo sosedje. Zagotovo pa govorimo o strukturi ljudi, ki želijo kakovostno preživeti prosti čas, in temu so ti koncerti tudi namenjeni – kakovostnemu preživljanju skupnega časa staršev in otrok. Pozdravljeni nazaj. Franci Krevh nas danes spoznava z Družinskim abonmajem Slovenske filharmonije. Še preden se sezona uradno začne, pripravljate poseben dogodek: koncert v Ljubljanskem živalskem vrtu. Nam lahko poveste kaj več o njem? Govorimo o tako imenovanem »nultem koncertu«, ki ga že četrto leto pripravljamo v Živalskem vrtu Ljubljana v sodelovanju z ustanovo Imago Sloveniae in Živalskim vrtom. To je pravzaprav naš uvod v sezono. V prelepem okolju, obkroženem z živalmi, bomo izvedli vokalno-instrumentalno glasbeno pravljico Zgodba o zakladu. Gre za noviteto, ki jo je po naročilu Slovenske filharmonije napisal mlad slovenski skladatelj, študent Nejc Poljanec. Ta avtorska pravljica, ki jo bodo izvedli glasbeniki in pevci Zbora Slovenske filharmonije v zmanjšani zasedbi (8 + 8), govori o tem, kako želijo gozdne živali priti do zaklada, ki naj bi se skrival pod skalo. Ali se res ali ne, pa bomo ugotovili na koncu koncerta. Za ta koncert je značilno tudi to, da ga bo moderiral Juš Milčinski, glasbenikom pa bo dirigirala Jerica Bukovec. Ob tem bi omenil še zelo pomembno informacijo: sobotni popoldanski koncert ob 17. uri je brezplačen in namenjen vsem abonentom Slovenske filharmonije – torej tudi tistim, ki niso abonenti Družinskega abonmaja, ampak imajo na primer abonmaje SMS, FKK ali katerega drugega. To je priložnost, da pridejo tudi tisti ... ... otroci po srcu. Tako je, da pridejo tudi ti. Spomnim se pogovora z abonentoma v srebrnih letih, ki sta mi ob koncu odprtega koncerta omenila, da v živalskem vrtu nista bila že odkar sta tja zadnjič peljala vnuke – kar je bilo več kot 15 let nazaj. Res sta bila vesela, da sta lahko združila ogled prostora, ki sta ga poznala, a že skoraj pozabila, z zanimivim koncertom. Ko tako govorite, se čutita vaš entuziazem in ljubezen do tega, kar počnete. Tu je prisotna tudi pedagoška nota – niste le umetnik, ampak tudi pedagog z izjemno bogatimi izkušnjami z otroško radovednostjo ter s prenašanjem znanja in metodologije podajanja. Kaj je tisto, kar otroke najbolj pritegne, in kaj pravzaprav obsega ta segment vašega dela? Hvala, da ste to omenili. Izraz teaching artist ali umetnik-pedagog označuje kombinacijo umetnika in pedagoga. Sam sem v prvi vrsti umetnik, zato do otrok ne dostopam v povsem strogo pedagoškem smislu, ampak le dopolnjujem pedagoško delo. Otrokova radovednost je večplastna. V prvi vrsti gre za to, da otrokom podamo zanimivo zgodbo in program, da z njimi ustvarimo interakcijo, da so ves čas prisotni in sodelujejo. Vse skupaj pa mora biti seveda podprto z odlično izvedbo. Brez vrhunske izvedbe ter igranja profesionalnih glasbenikov in glasbenic Slovenske filharmonije, ki predstavljajo svet slovenske akademske glasbe, tudi vsega zgoraj naštetega ne bi bilo. Izvedba je izjemno pomembna. Vsekakor. Gospod Franci Krevh, generacije se spreminjajo. Otroštva današnjih otrok niso takšna, kot so bila nekoč. Otroci imajo v rokah ekrane, še preden same sebe prepoznajo v zrcalu, če nekoliko karikiram. Kako na te generacije vpliva klasična glasba? Kaj opažate na koncertih? Je klasična glasba res klasika, ki nikakor ne gre iz mode? Če da, čemu pripisujete vse to? Strinjam se s trditvijo, da je klasika res klasika. Navsezadnje to opažamo na vseh ravneh življenja, na primer pri modi. Vse se spreminja in sledi trendom, pa vendar dobro vemo, kaj pomenita klasična moška obleka pri Jamesu Bondu in eleganca pri Jackie Kennedy. Na našo mlado generacijo klasika vsekakor vpliva, vendar opažam težavo v tem, ker so mladi tako bombardirani z različnimi zvrstmi glasbe, da v tej množici klasika včasih ne pride do njihovih ušes. Tu je še nekaj drugih dejavnikov: klasična glasba potrebuje čustveno in do določene mere razumsko prisotnost otroka oziroma poslušalca. Vemo pa, da so otroci danes navajeni desetsekundnih ali celo krajših zvočno-vizualnih impulzov. Pa ne samo otroci, če me dovolite, da vas prekinem. Tako je. Njihovi možgani včasih niso pripravljeni ali zmožni procesirati daljšega fokusa. V tem vidim težavo. Takoj ko jih dobimo čez tistih prvih deset sekund, pa so naši. Gre torej za tistih prvih deset sekund – ali sploh dojamejo. Drug pomemben dejavnik je vpliv okolja, ki je lahko zelo stimulativno. Primer so družinski koncerti: če greš na koncert s starši, starimi starši ali drugimi sorodniki in otrok vidi navdušenje ter odziv pri odraslem, je to dejavnik, ki mlademu pomaga razumeti. Pomembno je tudi, ali se doma posluša klasična glasba, ali se o njej govori ali pa se morda med poletnim dopustom obišče kakšen koncert. To so mozaiki, ki otroka počasi pripravijo na nekaj več. Torej dejanja namesto besed. Tako je – in namesto ekranov. Vsekakor pa ne smemo pozabiti močnega dejavnika pedagoških vsebin v šolah. Priznati je treba, da naši glasbeni učitelji in učiteljice opravljajo res pomembno in ogromno delo ter klasično glasbo zelo kakovostno predstavljajo v okviru šolskih vsebin. Ko imamo prvi koncert v okviru abonmaja, ta traja 40 minut, pa je že cela štorija. Zadnji, peti koncert pa lahko traja tudi 50 minut ali več, pa tega nihče niti ne občuti. Gre za disciplino, ki se z vsakokratnim ponavljanjem utrjuje in nadgrajuje. To me vodi k naslednjemu vprašanju: kaj pa so tolkalni krogi? Če smo prej govorili o aktivnem poslušanju, so tolkalni krogi aktivno glasbeno sodelovanje – skupno muziciranje. Tolkalni krogi so prava magija. Gre za sproščujočo glasbeno dejavnost, pri kateri udeleženci, zbrani v krogu, z različnimi tolkali (bobni, ropotuljami in drugimi zvočili) ustvarjamo ritem. Sedimo v krogu zato, da se med seboj vidimo in ozavestimo, da moramo sodelovati. Tovrstne dejavnosti sem začel izvajati prav zato, ker sem z odra opazil, da bi ljudje radi prišli v zadnjo vrsto filharmoničnega orkestra in nekaj zaigrali z mano. To seveda ne gre, imajo pa željo igrati. S tem ko dam ljudem instrumente v roke in jih prepustim ustvarjanju ritma ter uživanju, omogočim nadgradnjo – postanejo aktivni udeleženci. Ko govorimo o vplivih tovrstnega igranja, pa lahko poudarim, da klinične raziskave potrjujejo, da redna uporaba glasbe izjemno pozitivno vpliva na zdravje človeka. Merljivo spremeni vzorce možganskih valov, spodbuja delovanje imunskega sistema, zmanjšuje raven kortizola in še mnogo drugega. Ko se ukvarjamo z glasbo – pa naj bodo to tolkalni krogi, igranje v pihalnem orkestru, petje ali ples flamenka – govorimo o krepitvi imunskega sistema, ustvarjanju dobrega počutja in ne nazadnje o izboljšanju samopodobe. V tokratni oddaji se s Francijem Krevhom pogovarjava o Družinskem abonmaju Slovenske filharmonije. Nekaj sva že povedala o tem, kaj nas čaka v prihodnji sezoni, prosila pa bi vas, če lahko malce osvetlite še ozadje snovanja vsakoletnega programa. Kolikor vem, nudite tudi pedagoške vsebine in z njimi polnite Gallusovo dvorano, ko Slovenska filharmonija združi moči z drugimi organizacijami. Tako je. Delovanje Slovenske filharmonije na področju osveščanja mladih o klasični glasbi je res široko. Že več desetletij skupaj z Glasbeno mladino Slovenije, Glasbeno mladino ljubljansko in Cankarjevim domom izvajamo simfonične matineje. Skozi te matineje gre letno okoli deset tisoč otrok, kar je res ogromen in dobro organiziran projekt. Družinski abonma pa je posebna zgodba v manjšem obsegu, ki ima bolj sezonski navdih. Priprava poteka vsaj eno sezono vnaprej in zahteva precej razmišljanja. Premišljeno rdečo nit oblikujem s smernicami, o katerih sva govorila prej, nato pa jo dopolnim s sodelavci. Vedno razmišljam o širšem kontekstu. Koncerti Družinskega abonmaja niso le glasbeni dogodek, ampak dogodek, pri katerem klasična glasba poveže širši kontekst našega življenja. V pretekli abonmajski sezoni smo z glasbo, kulinariko in kulturno dediščino potovali po državah, iz katerih prihajajo glasbeniki naše hiše – tako smo šli na primer v Anglijo in na Balkan. Ključna beseda pri koncertih Družinskega abonmaja je povezovanje: povezovanje vsebin, kulturnih institucij in tako naprej. Letos bomo vsebinsko sodelovali z Gasilsko brigado Ljubljana, Glasbeno matico, Slovenskim etnografskim muzejem, Morsko biološko postajo in drugimi. Razburljivih popotovanj in dogodivščin res ne bo manjkalo. Na vsakem od koncertov se tudi vi prelevite – oblečete kostum in postanete vodnik po glasbenih svetovih. Na ta način je za mlade in najmlajše izkušnja slikovitejša, spomin pa trajnejši. Kako razvijate to odrsko persono, kako ste prišli do nje? Ta persona se je razvijala skozi čas. Nastala je predvsem na podlagi izkušenj, poglobljenega razmišljanja o tovrstnih temah ter iskanja načinov, kako se mladim približati. S samim videzom in načinom izvajanja skušam otrokom predstaviti zanimiv lik – govorim o obleki, načinu govora in pristopu, ki ga razumejo. Ta moja persona voditelja koncertov se še vedno razvija, ni dokončana in se prilagaja vsaki sezoni posebej. Gospod Franci Krevh, najin pogovor se počasi preveša h koncu. Za zaključek vas prosim še za vabilo. Vem sicer, da je abonma pravzaprav razprodan in da se, kot ste že omenili, družine celo menjavajo – enkrat pridejo starši, drugič stari starši, tretjič sosedje – čeprav sta za vsak koncert razpisana kar dva termina. Morda pa je za najmlajše primeren tudi kateri od številnih drugih abonmajev ali posamičnih koncertov Slovenske filharmonije? Kar se tiče našega Družinskega abonmaja in vstopnic: upanje umre zadnje. Kar kličite, pišite, povežite se s sosedi in prijatelji – kdo ima čas in kdo ne, da vas morebiti nadomestijo. Res smo veseli, da so abonenti Družinskega abonmaja z obiskom in pohvalami prepoznali ta program kot nekaj izjemnega, zato jih z veseljem vabim k ponovnemu obisku v prihajajoči sezoni. Na šestih sobotnih matinejah se bosta predstavila oba naša glasbena sestava: orkester in zbor. V letošnjem letu bomo odkrivali svet, na katerega lahko splezate, v njem zaplavate ali pa ga vidite vsak sleherni dan. Vse te koncerte bomo povezovali s klasično glasbo ter zgodbami skladateljev. Seveda pa pridite tudi na kakšen drug koncert. Meni osebno so najbolj všeč koncerti, ki morda za mlade na prvi pogled ne bi bili – zelo rad imam na primer Mahlerja, njegove skladbe pa so daljše. Vsekakor priporočam: če stari starši v svojih mladih, nadobudnih naslednikih prepoznajo željo po poslušanju, naj ju pot zanese še na kakšen drug koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Če ne za cel koncert, pa vsaj za prvo polovico. Odlična ideja. Tako je, vsaj za prvo polovico. Če je zanimiv solist ali kakšna super uvertura, se lepo oblečeta, odpravita na koncert ... ... in si nato privoščita še sladoled. Tako je. Katero je že tisto reklo – karkoli je vredno početi, je vredno početi tudi po malo. Res je. Gospod Franci Krevh, hvala lepa za obisk v studiu in za pogovor. Hvala vam za vabilo.   Ključne besede: Franci Krevh, Družinski abonma, Slovenska filharmonija, Družinski abonma Slovenske filharmonije, klasična glasba za otroke, družinski koncerti, glasbena vzgoja, glasba za otroke, pedagoški koncerti, tolkalni krogi, umetnik pedagog, koncerti za otroke, Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije, glasbeno izobraževanje, Svetovi odrov, Klasik Radio, Nejc Poljanec, Zgodba o zakladu, Franci Krevh intervju