Stik z živim človekom vreden veliko več kot pa gledanje v ekran

02. 07. 2026 ob 09:01

Oddaja Svetovi odrov tudi v poletnih mesecih ostaja z vami – v 32. oddaji cikla je gostoval Janez Rozman, vodja trženja v SNG Opera in balet Ljubljana, ki je odstranil kopico zanimivosti skrivnostnega gledališkega zakulisja in njegovega ustroja. Spregovoril je ne le o abonmajski ponudbi, ampak tudi o tem, kakšne vezi se tkejo med gledališko hišo in njenimi abonentkami in abonenti, o programih za mlade in seveda o prihajajočih predstavah, ki se že svetlikajo na obzorju nove sezone.

Gospod Rozman, ste vodja trženja SNG Opera in balet Ljubljana. Tudi sami pa se ukvarjate z glasbo, nastopate na primer v Carmini Burani, kot sem izvedela, ko smo se dogovarjali za snemanje današnjega pogovora, pa me zanima malce več o vašem ozadju in tudi kako ljubezen do glasbe bogati plat, ki skrbi za trženje.   Res je, že od malih nog, od radijskega cicibanskega zbora, se ukvarjam z glasbo, predvsem kot zborovski pevec. To me je navduševalo in me nasploh priklenilo v svet glasbe. Dolga leta sem delal v gospodarstvu, potem pa sta ljubezen do glasbe in želja po gledališču pretehtali, da sem se spustil v ta novi izziv.   Tukaj sedaj delujem predvsem na področju pridobivanja občinstva in si prizadevam operno ter baletno umetnost približati najširšim množicam oziroma obiskovalcem. Seveda pa občasno, ko v našem umetniškem programu potrebujejo večje zborovske zasedbe, še vedno priskočim na pomoč – nazadnje prav pri Carmini Burani.   Ker je pred nami nova abonmajska sezona, mi lahko morda zaupate na kratko, kakšne abonmaje ponujate v hiši, komu so namenjeni in morda za začetek, kaj pravzaprav so abonmaji?   Abonma je nekakšna obveza, zaveza oziroma prijateljstvo z glasbeno-gledališko hišo. Kot obiskovalec se zavežeš oziroma se toliko zanimaš za delovanje gledališča, da se vključiš vanj in ga spremljaš bolj od blizu. V ponudbi imamo več predstav, od štiri do šest, odvisno od izbranega abonmaja. S temi predstavami so obiskovalci bolj na tekočem, abonentom pa seveda pošiljamo tudi ostale informacije o dogajanju znotraj naše hiše. Zato pravim, da na ta način postaneš zaveznik in podpornik gledališča – izraz donator je morda pretiran. Predvsem pa se mi zdi, da se iskreno prijateljstvo oziroma naklonjenost do glasbenega gledališča najbolj jasno izraža prav prek naših abonentov. Ponujamo več različnih abonmajev. Ravno lani smo za tiste, ki so šele na začetku in jih je treba nekoliko bolj prepričati, oblikovali abonmaje s štirimi predstavami. To ni veliko, je pa ravno dovolj za začetek, da dobijo okus po naših predstavah. Potem imamo družinske abonmaje s petimi predstavami, ki ponujajo operna in baletna doživetja za družine z odraščajočimi otroki. Moram reči, da se je ta abonma izjemno dobro prijel. To so resnična družinska srečanja in druženja, glede na število vpisanih abonentov pa je to celo naš najmočnejši abonma.  Ponujamo tudi klasični abonma s šestimi predstavami. Dramska gledališča imajo v abonmajih običajno več predstav, mi pa jih ponujamo šest, ker je to število vezano na nove premierne naslove posamezne sezone. Običajno v sezoni pripravimo štiri nove operne naslove in dve baletni premieri. Ti abonmaji so sestavljeni prav iz teh šestih premiernih naslovov. Ponujamo pa tudi drugačne abonmaje, kot so Operne klasike, namenjene tistim, ki so bolj navezani na samo opero in si želijo klasičnega repertoarja, tako da lahko tudi oni najdejo nekaj zase.   Skrbite za abonmajsko ponudbo. Kaj nam ponuja letošnji operni repertoar, katere nove operne produkcije lahko pričakujemo? Pripravljamo štiri nove operne produkcije. Naš umetniški vodja in direktor opere gospod Marko Hribernik je program zasnoval kot preplet najrazličnejših predstav. Najprej je tu Ekvinokcij, najbolj odmevno in najpomembnejše delo Marjana Kozine na opernem področju. Velja za eno najboljših oper slovenskega ustvarjalca. Ta bo na sporedu že v tem koledarskem letu, natančneje novembra. Nato v januarju sledi druga programska značilnost, saj želimo vedno znova obuditi del železnega, klasičnega repertoarja. V tej prihajajoči sezoni bo to Carmen. V marcu pa sledi premiera dveh...   ... enodejank? Dvojčka, velikega dvojčka.   Tako je, gre za zelo prepoznaven dvojček: Cavalleria rusticana in Glumači. Ta produkcija je bila sicer na sporedu že pred leti, vendar nam je epidemija prekrižala načrte, zato se predstava takrat ni izpela oziroma se ni veliko uprizarjala. Sedaj pa bo v predstavi uporabljen drugačen pristop. Orkester bo ponovno zasedel prostor v orkestrski jami, na odru pa bo celotna produkcija nekoliko obogatena, tako da bo zagotovo zelo zanimivo.   Morda dopolniva samo še s tem, da poslušalkam in poslušalcem poveva, da je v času korone orkester našel svoje mesto za prizoriščem, torej za odrom.   To je vedno nehvaležno, saj je orkester potrebno ozvočiti, s tem pa se izgubi pravi zvok oziroma značaj, ki ga operna produkcija zahteva.   Na koncu, v maju, pa pripravljamo posebnost, za katero umetniški direktor pravi, da bo verjetno najbolj inovativna med vsemi štirimi predstavami. To je Gluckova Alceste. Posebnost te sicer zelo starodavne opere bo v tem, da bo postavljena na zelo osvežen, samosvoj in nov način. Režiser prihaja iz zelo oddaljenih krajev in bo to starodavno opero kombiniral z maorsko tradicijo. Kako bo to videti, pa bomo šele videli.   Se bomo pustili presenetiti. Vsako leto pa se na repertoar vračajo tudi največje uspešnice pretekle sezone ali preteklih sezon, ki potem skupaj tvorijo nekako železni repertoar. Katere operne predstave bodo v programu v prihodnji sezoni?   Zelo smo veseli, da se po desetletju na oder vrača Gorenjski slavček, naše klasično in prijazno operno delo, primerno za zelo širok krog obiskovalcev. Namenjen je tudi mladinskemu občinstvu, za katerega se vsako leto trudimo najti prostor v programu. Nato bomo v izobraževalne namene pripravili dodatno, nekoliko spremenjeno različico Seviljskega brivca. Med ostalimi opernimi predstavami, ki bodo na vrsti v tej sezoni, so še Traviata, Netopir, Potovanje v Reims – z zadnjima dvema kot zanimivost gostujemo tudi v Hongkongu – ter izjemno odmevna produkcija Tristan in Izolda.   Najbolj odmevna produkcija letošnje sezone oziroma morda celo desetletja. Zelo, zelo odmevna. Dokler ne pride do drugih evropskih gledališč, s katerimi smo to delo pripravili v koprodukciji, smo se odločili, da jo še enkrat uvrstimo na naš operni oder. Saj je bila tudi povsem razprodana, če imam prav v spominu.   Zato je bilo zanimanje izjemno veliko, predvsem tudi iz tujine, na sporedu pa bo v juliju, torej približno čez eno leto.   Nadaljujeva z baletnimi predstavami ljubljanske operno-baletne hiše. Kaj v prihajajoči sezoni pripravljate za ljubitelje in ljubiteljice plesa?   Najprej na začetku sezone pripravljamo Pepelko v sodelovanju s celovškim gledališčem, kjer bomo s to predstavo tudi gostovali. Pepelko bo koreografiral naš umetniški direktor baleta Lukas Zuschlag. V drugi polovici sezone pa nas čaka klasika, ponovno Labodje jezero. To je predstava, ki jo moramo občasno uvrstiti na spored in jo obnoviti na repertoarju našega gledališča. Zagotovo sta oba naslova takšna, da bosta med obiskovalci zelo zaželena.     Čeprav se je letošnje poletje komaj dobro začelo, pa vendarle ne morem mimo vprašanja. Ali bo praznično, božično-novoletno obdobje tudi v tej sezoni zaznamoval legendarni Hrestač?   Bo, tako kot že 23 let do sedaj. To vprašanje se pri naših obiskovalcih vedno znova pojavlja zelo zgodaj. Zanima jih, kdaj bomo dali Hrestača v prodajo. To bomo storili nekje med poletjem in o tem obvestili javnost na naši spletni strani, saj je zanimanje res neverjetno. To je večinoma prva predstava, ki jo otroci vidijo in na katero jih starši peljejo. Zgodba je tako prijazna in prikupna, da bi z njo zagotovo napolnili vse sedeže v dvorani tudi v teh vročih dneh, če bi jo imeli sedaj na sporedu – za ohladitev v tem vročinskem valu.   Kar se tiče ostalih ponovitev, sta na voljo še dve. Zaradi gostovanja prej omenjene Pepelke v Celovcu in nekaterih drugih projektov nam je v spored uspelo uvrstiti samo še dve ponovitvi, ki pa sta bili v zadnjih letih izjemno dobro sprejeti. Z veseljem bomo ponovili predstavi Doktor Živago in pa seveda Hamlet. Obe sta več kot vredni ogleda.   V vaši ponudbi je tudi že prej omenjeni družinski abonma. Kako je oblikovan in komu je namenjen?   Namenjen je družinam, predvsem pa otrokom, pri čemer priporočamo starostno obdobje od 9 do 18 let. Po 18. letu, ali pa tudi že prej, namreč ponujamo dijaške ali študentske abonmaje z resnejšo tematiko. Pri družinskem abonmaju pa se potrudimo, da vsakokrat izberemo pet predstav, ki so prilagojene ali primerne za družine. Tako imamo v naboru letošnjega abonmaja balet Pepelko, nato prej omenjenega Seviljskega brivca, ki bo prilagojen tako, da bomo ob njem povedali nekaj več o tem, kako predstava nastaja, kaj so značilnosti opernega dogajanja, načrtovanja, priprav in same izvedbe.   To je tisto skrivnostno ozadje, ki zanima prav vse obiskovalce in obiskovalke.   Tako je. To je tisto nekaj več, kar bo mladim morda še bolj približalo, kako neka predstava zaživi na odru. Seveda ne bomo izpustili Hrestača, ki predstavlja božično zgodbo in je biser našega programa, pa prej omenjenega Gorenjskega slavčka, ki ga z nestrpnostjo ponovno pričakujemo, in pa Labodje jezero.   Nasploh ponujate veliko vsebin za mlade. Kako v vaši hiši gledate na najmlajše občinstvo in na kakšen način se jim približujete? Torej, omenili ste družinski abonma, dodatne vsebine in obenem nudite tudi bolj sodobno obarvane vsebine in dogodke v Narodni galeriji. Skratka, segate onkraj ustaljenih form in okvirjev.     Če začnem s programom za mlade in z vzgojno-izobraževalnim programom – menim, da se moram skorajda ne strinjati s trditvijo, da je tega dovolj. Tega je premalo. Tega je precej premalo glede na povpraševanje in želje različnih šol, pa ne samo šol, ampak tudi vrtcev in srednjih šol.   Če bi le lahko in če bi imeli več kadrovskih zmožnosti, bi tega seveda ponudili še mnogo več. Vendar poleg klasičnih predstav, ki jih za mlade izvajamo v dopoldanskem času, opažamo, da se vedno več šol odloča tudi za ogled večernih predstav, da bi mladi res doživeli celotno operno izkušnjo.   Poleg tega imamo za najmlajše otroke, v sodelovanju z zunanjo sodelavko Petro Vrh Vrezec, ki sodeluje tudi pri projektu Operne arije, že vrsto let na sporedu kratke, 40- do 45-minutne predstave. Kmalu bomo videli, kje in kako lahko naš program še dodatno zapolnimo s tovrstnimi predstavami. Potem pripravljamo že omenjenega Seviljskega brivca, ki bo, kot sem omenil pri abonmaju, nekoliko spremenjen, skrajšan in prilagojen prikazu tega, kako nastaja operna predstava.   Nadalje velja omeniti, da si predvsem manjše šolske skupine, pa tudi odrasli, velikokrat želijo zgolj pokukati v zaodrje naše hiše. Tudi tu se potrudimo in jim odpremo vrata. Tega sami od sebe nikjer ne oglašujemo, saj komaj usklajujemo prostore in čas, da lahko tiste, ki izrazijo to željo, uvrstimo v naš redni terminski načrt. Želim pa si, da bi te ponudbe bilo še toliko več. Omenili ste tudi sodelovanje z drugimi institucijami, s katerimi res veliko sodelujemo. V zadnjih dveh letih smo v sodelovanju z Narodno galerijo pripravili izvrsten koncertni cikel. Tam izpostavimo naše soliste, ki pripravijo koncertni spored, v tej sezoni pa je nastopil tudi ženski del opernega zbora, kar je bil navdušujoč koncert. Na določenih koncertih izpostavimo tudi naše orkestrske soliste. Naš orkester je izjemno kakovosten in njegova kakovost v zadnjih letih vztrajno raste. To nam priznavajo tudi tuji dirigenti, ki pogosto obiščejo našo hišo in vodijo predstave. Glasbeniki se tako večkrat izkažejo tudi pri orkestrskih koncertnih sporedih. Poleg tega seveda tesno sodelujemo s Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana ter z Akademijo za glasbo, s katerima smo tesno povezani že vsa ta leta.   Saj se tudi izobražujejo znotraj vaše hiše.   Tako je, in ravno to jim želimo ponuditi ter omogočiti. Tukaj nastajajo prekrasne produkcije, ki jih pripravijo študenti in dijaki sami – bodisi Akademija za glasbo bodisi Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana. Nekatere od teh se nato odvijajo na našem odru, spet drugič pa mladi k nam pridejo zgolj opazovat in se učit.     Za zaključek vas prosim še za povabilo. Kaj bi položili na srce zvestim abonentom in abonentkam, ki so z vami že dolga leta, in kaj tistim, ki morda o prvem obisku še razmišljajo?   Pridih našega gledališča je bil velikokrat povezan z nekakšno zaprašenostjo, saj sta opera in balet dolgo veljala za nekaj starinskega. Vendar že dalj časa ni več tako. To dokazujejo naši izvrstni plesalci, baletniki in operni ustvarjalci. V zadnjem času opažamo zelo veliko mladih, ki k nam ne prihajajo le kot občasni obiskovalci, ampak postajajo tudi abonenti. Ko enkrat začnejo prihajati, z obiski ne prenehajo niti po končanem študiju in mnogi od njih se odločijo za abonmaje. Takšnih smo seveda izjemno veseli, tako kot vseh ostalih abonentov. Kot sem omenil že na začetku, so abonenti naši prijatelji in sopotniki. Številne med njimi poznamo vsaj na videz, nekatere tudi po imenu, tako da spletemo res tesne vezi. Čudovito je biti del nečesa tako lepega, kot sta ustvarjalnost in umetnost v glasbenem gledališču, kjer je ogromno različnih zvrsti vpetih v isto predstavo – od glasbe, giba in plesa do scenske umetnosti, likovnih elementov, literature ter samega libreta. Vse to je združeno v veliko celoto, ki občinstvu ponudi resnično celovito doživetje, in to je tisto, kar največ velja. Najlepše je preživljati prosti čas v živo, v družbi. Mislim, da smo ravno po obdobju epidemije prišli do spoznanja, da je stik z živim človekom vreden veliko več kot pa gledanje v ekran. Upam, da se bo to nadaljevalo in da bomo še naprej lahko razveseljevali občinstvo, od najmlajših do najstarejših.   Gospod Rozman, hvala za to čudovito sklepno misel, s katero ste odlično zaokrožili najin pogovor. Zahvaljujem se vam tudi za obisk v studiu in pogovor.   Hvala tudi vam.   Ključne besede: Svetovi odrov, Janez Rozman, SNG Opera in balet Ljubljana, abonmaji, Opera Ljubljana, Balet Ljubljana, nova sezona, operni repertoar, baletni repertoar, Hrestač, Labodje jezero, Carmen, Ekvinokcij, Klasik Radio