Arvo Pärt je 11. septembra 2025 praznoval 90. rojstni dan. Čeprav ga mnogi poznajo kot »najbolj tihega« velikana sodobne glasbe, je njegovo življenje polno zabavnih, človeških in tudi nenavadnih zgodb, ki pogosto ostanejo v senci njegovih slavnih del. Tu je nekaj manj znanih dejstev o Pärtu, s katerimi lahko to pomembno obletnico obeležimo z nekoliko več lahkotnosti.
Otroštvo in deške vragolijeKot otrok je Arvo rad kolesaril po glavnem mestnem trgu v Rakvereju — ne zgolj za zabavo, ampak da bi slišal koncertne prenose iz javnih zvočnikov, ki so tam viseli na drogovih. Pravi, da je včasih “krožil okoli drogov do konca koncerta” in poslušal glasbo, ki je skozi vetrovne noči priplavala v njegovo dvorišče – nekje globoko v sebi je občutil, da je prav v tistih zvokih smisel življenja.Umetniško spogledovanje z igro in tišinoPärt je v otroštvu začel igrati na družinski klavir, ki pa je bil v srednjem registru pokvarjen. Zato se je naučil igrati zgolj na najvišje in najnižje tipke, kar je pozneje vplivalo na njegov značilni minimalistični zvok. Pärtovo ustvarjanje je zares preprosto: "Komponiranje je kot dihanje — otroci pojejo, ko so srečni. Tudi jaz, ko sem srečen, pišem glasbo,” je nekoč povedal. Zanj je tišina del umetniškega jezika: “Ne morem s tisoč stavki povedati tega, kar povem s tremi notami.Neukrotljiva vera in skrivni uporNjegovo znamenito delo “Credo” je bilo v Sovjetski zvezi uradno prepovedano, saj je javno izpovedal vero, kar je bilo nevarno. Zaradi tega je bil dolga leta v nemilosti oblasti, kar ga je prisililo v tiho ustvarjalnost in občasno izmišljanje izgovorov, da je lahko komponiral v miru. Rad je gradil skrivne mostove med glasbo in duhovnostjo, pogosto pa je pod površjem kompozicij tlelo nekaj upora.Navdih iz vsakdanjega življenjaKot mlad skladatelj je bil Arvo radovedne sorte, ki je rad preizkušal nove stvari. Z oboževanjem je spremljal radijske koncerte in se ponoči neprestano vračal domov skozi veter, ko je glasba v daljavi še odzvanjala v bakelitnih zvočnikih. Pravi, da je kdaj ponoči odhajal v park, samo da bi v miru poslušal svoje ideje, pa čeprav je včasih imel občutek, da mu “ideje kar padajo z rokava,” kot je šaljivo opisal njegov profesor.Znani in manj znani navdihiNavdihujejo ga otroške igre, zvenenje zvončkov (po latinsko: “tintinnabuli”), narava in vsakodnevni čudeži — od sončnih žarkov do tihega lesa. V Rakvereju danes stoji celo kip dečka s kolesom, posvečen tistim večerom in radovednosti, ki je iz Arva Pärta ustvarila skladatelja.Umetnik, ki ga obožujejo tudi izven sveta glasbePärt ni tip skladatelja, ki išče blišč ali galame: “Najraje imam enostavne stvari, rad poslušam tišino, rad gledam, kako se dan prevesi v noč,” pravi. O njem pravijo, da je spoštljiv, že skoraj sramežljiv, a s posebno toplino in humorjem. Ko ga vprašajo, kaj mu je glasba prinesla, odgovori le: “Prijatelje, srečo in radost — pa tudi kakšno neprespano noč.”Ob Pärtovi obletnici vabijo po svetu na številne koncerte, izidejo knjige in razstave, doma v Laulasmaji pa povsem po tihem praznuje tudi njegov osebni arhiv — zbirka zapisov in rokopisov, ki kaže, da legenda ni nujno ustvarjena iz zgodb za enciklopedije, temveč iz drobnih vsakdanjih trenutkov, ki so na koncu največji zaklad. Je skladatelj, ki je iz tišine naredil najbolj odmeven zvok našega časa.
Ključne besede: Arvo Pärt, 90 let
